Flipboard – spletni časopis za iPad, pisan uporabniku “na kožo”
Flipboard je nova aplikacija za iPad, ki uporablja vire objav na Twitter in Facebook družabnih omrežjih za sestavljanje vsebine. Flipboard vsebuje že nekaj vnaprej pripravljenih kategorij – za brskanje takrat, ko vaši prijatelji ne objavljajo zadosti.
Preureditev v časopisno obliko dejansko pomeni bolj udobno brskanje po objavljenih vsebinah. Žal pa aplikacija (še) nima vgrajenega shranjevanja za brskanje takrat, ko nismo blizu omrežja.
Po dnevu uporabe pa lahko najdem še par pomanjkljivosti: če med branjem skočiš ven (po kakšen link, da ga vtakneš v komentar), se ob ponovnem zagonu prikaže začetni zaslon in odbrskati se moraš do želene točke.
Trenutno uporaba aplikacije narašča zelo hitro in zelo obremenjuje flipboardove strežnike. Zato so se odločili omejiti število prijav uporabnikov na Facevook in Twitter preko svoje aplikacije. Na problemu pa delajo in pričakujejo, da se bodo dovolj ojačali v nekaj urah. Z nekaj vztrajnosti (s primerno dolgimi pavzami vmes, seveda!) pa mi je le uspelo.
Miami Beach
Miami Beach je tisto, kar največkrat vidimo po filmih in ameriških serijah. Plaža, art deco stavbe in zagorela telesa na odbojki. Z Lionelom sva se odpravila v petek po South Beach s kolesi. Prvotni plan je bil, da najameva kolesa v Miami Downtown, a so štacuno zaprli. Z busom torej čez (linija C, 2$ vožnja, moraš imeti točen znesek). Vozniki busov so prijazni in te opozorijo na to, kdaj moraš izstopiti, če jim poveš, kam greš.
Latino frajerji na busu
Kolesa sva dobila na vogalu 5. ulice in Washington avenije, 8$ na uro.
Plaža je bila še kar prazna, mogoče se napolni čez vikend. V bistvu pa sva to in pa nakupovalni predel na Lincoln Rd hitro prepeljala. Avti vozijo v večini zmerno in pešce in kolesarje kar radi spustijo mimo. Pogledat sva šla še v Apple Store, ki je bil poln (kot vedno), ob Ocean Drive pa se je v lokalih že začelo žurat. Pa se mi zdi, da z Lionelom nisva bila ravno prav spedenana za tja. Nazaj z busom in v Hard Rock Cafe na burger.
Večer na downtown plaži
Everglades
Potovanje na Florido se je začelo z odpovedanim letom Air France Regional iz Ljubljane v Pariz. Za 10 minut sem zamudil check-in v Parizu za let v Miami, zato so mi ponudili zvezo preko Montreala. Ali to, ali pa bon za hotel na pariškem letališču in let naslednji dan. Vzel sem prvo – pot je podaljšalo za ene 8 ur, ampak sem bil (ravno še) v soboto tudi v Miamiju. Malo sem uslužbenki Air France jamral, a bil prijazen (za razliko od par drugih potnikov) in mogoče me je zato dala v višji razred … 
V nedeljo sem bil dogovorjen z Andrewjem iz britanskega ja.net, da si greva ogledat Everglades nacionalni park.
Everglades je floridsko močvirje, znano po številnih vrstah ptic, želv in seveda – aligatorjih. V 60. letih je baje število aligatorjev zaradi lova na njih padlo na štiri (4)! Sedaj jih v celotnem parku spet živi okoli 40.000, pomagala pa je zaščita parka s strogo regulacijo odstrela in aligatorske farme v parku.
Baje naj bi se aligatorji bolj bali človeka kot obratno (zaradi zgodovine iztrebljanja in same velikosti), sicer pa nam je ranger razložil znake, po katerih vemo, da se aligator počuti ogroženega: (1) glasno sikanje, (2) odpiranje gobca. Sicer pa niso do sedaj v Everglades parku imeli še nobenega incidenta.
Skozi park se vije avtomobilska cesta, vsake nekaj kilometrov pa pridete do zanimive točke. Tam se lahko odpravite na krožno pot – skozi džunglo je asfaltirana, po močvirju pa na lesenem mostišču.
Sicer poletje ni najboljši čas za obisk parka, ker se zaradi vročine in pogostega deževja veliko živali skrije. Da ne govorimo o tem, koliko je ta čas komarjev! Dopoldanski čas je še znosen, popoldne pa te požrejo, če nimaš res močnega repelenta. Pred obiskom se splača na poti kupiti nekaj hrane (sendviče iz Subwaya, recimo), saj v parku najdete le nekaj trgovin s spominki, pred njimi pa aparate s čipsom, čokoladami in pijačo.
Sailing around the Apple island
Notion3
Po nekaj resnih zapiskih o zakonodaji in poskusih cenzure interneta, je čas za kaj bolj zabavnega. Poglejmo si program za glasbeno notacijo, izvedbo in spremljavo, Notion3.
Glavna tekmeca pri zapisovanju not sta že vrsto let programa Sibelius in Finale. Če niste upravičeni do akademskega popusta (dokazati morate recimo, da učite na glasbeni šoli ali akademiji), potem gre za solidno investicijo – za vsakega odštejete med 500 in 600 € (pri akademskem popustu približno pol tega). Notion3 je veliko cenejši (med 150 in 200 €), to pa seveda pomeni, da ne vsebuje vseh možnosti, ki jih ponujata “ta velika”. Poleg odsotnosti manj uporabljanih označb in načinov, so tu še nekatere dodatne omejitve. Loka recimo ne moremo prosto oblikovati oz. spreminjati višine. Po drugi strani pa Notion3 ponuja tudi delovanje, ki ga najdemo pri sekvencerjih in DAW (digital audio workstation) programju, kot so recimo Logic, Ableton Live ali Cubase.
Z uporabo sekvencerskega načina lahko prirejamo MIDI parametre – dolžino in moč (velocity). Tako bodisi vnesemo nekaj neregularnosti, ali pa ročno popravimo avtomatsko določeno igranje. Dolžina je predstavljena z barvnim repom, moč pa je prikazana z barvo, kot pri vseh drugih DAW programih. Za bolj komplicirane manipulacije pa lahko program uporabimo v ReWire načinu v kombinaciji z nekim DAW programom.
Note lahko vpisujemo z miško preko palete simbolov na dnu zaslona, ali pa z uporabo MIDI klaviature. Program pozna tudi standard MusicXML za uvoz in izvoz iz drugih programov. Žal pa ni mogoče vnašati not samo s tipkovnico, kot pri Sibeliusu (kjer za ton C preprosto pritisneš tipko C).
Paleta simbolov v Notion3
Notion3 pride z nekaj več kot 10 GB vzorčenih glasbil Londonskega simfoničnega orkestra, program pa ima vse pripravljeno tudi za uporabo najbolj popularnih orkesterskih knjižnic, kot so: Vienna Symphonic Library, EWQL Symphonic Orchestra in Miroslav Philharmonik. Če imate eno od teh nameščeno na računalniku, jo v Notion3 lahko začnete uporabljati takoj, brez zamudnih konfiguracij orkestra. Pri izvedbi (“performance mode”) lahko z označbami spreminjate tempo (rit., accel.), ali pa tempo “dirigirate” s pritiskanjem na tipko na tipkovnici. Tako se lahko prilagajate živemu solistu, kar je verjetno uporabno v šolah.
Bla, bla, bla … Mene je predvsem zanimalo, kako se obnese program pri izvedbi skladb brez kakšnih večjih posegov v zapis – kako torej izvede skladbo in kako verno zvenijo različne artikulacije in dinamika inštrumentov. Zato sem vnesel v Notion3 svojo Miniaturo za kitaro in godalni orkester, uporabil Vienna Symphonic Library Special Edition za vse inštrumente in tu je rezultat (PDF partiture):
Zdi se mi kar solidno. Pri bolj kompliciranih skladbah bi morda opazili več pomanjkljivosti, ampak takrat se itak bolj splača najprej zapisati notacijo, potem pa se posvetiti izvedbi v DAW programu, kjer lahko bolj verno odsimuliramo različne inštrumente z uporabo klaviature in MIDI kontrolerjev.
S spleta lahko prenesete demo verzijo, ki deluje 14 dni, nima pa priloženih zvokov londonskih simfonikov, zato potrebujete kakšno svojo knjižnico. Če pa je program kdo že probal, bom pa z veseljem prebral kakšen komentar.
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=a1383db1-3e74-4cec-86e7-68fcf09c89ba)
Cenzura se umika iz omrežja
Kot kaže, so protesti zoper spremembe Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) le uspeli. Ministrstvo za finance je 8. 4. 2010 na spletni strani objavilo nov Predlog zakona o spremembah Zakona o igrah na srečo, ki odpravlja odgovornost ponudnika storitev informacijske družbe za spletne igralnice, ki se ne nahajajo na njegovem omrežju (bolj natančno, s katerimi nima podpisane pogodbe). Med spremembami je tudi določeno, da ukrepe na omrežju lahko izreka sodišče, Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo pa bo sodišču te lahko predlagal. Iz predloga zakona:
I.2.3 Poglavitne rešitve
Po predlogu zakona se izmed storitev, ki jih je prepovedano opravljati za osebe, ki nimajo koncesije Vlade RS za prirejanje iger na srečo, črta »omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo«, ker iz besedila ni povsem jasno, da se nanaša le na tiste ponudnike storitev informacijske družbe, ki opravljajo storitve (storitev je naročeno delo, ki se opravi za koga, navadno za plačilo), torej so v pogodbenem odnosu z osebami, ki prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS.
Po predlogu zakona sme le sodišče ponudniku storitev informacijske družbe odrediti omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS. S tem je zagotovljena pravna varnost ponudnikov storitev informacijske družbe in upoštevano načelo sorazmernosti. Predlog sodišču lahko posreduje tudi pristojni nadzorni organ. Takšna ureditev je povzeta po Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo), ki sicer dejavnost iger na srečo izključuje iz uporabe zakona.
Tak razvoj je seveda pozitiven, sploh ker se bo zakon spremenil brez skrajnih mehanizmov, kot so ustavna presoja ali referendum. Ne gre pa pozabiti, da je še pred nedavnim Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo (Unpis) vseeno izdal več odločb slovenskim ponudnikom za blokado spletnih mest. Slovenski ponudniki so odreagirali s skupno izjavo za javnost, pritožbami in pozivom k odpravi odločb. Direktor Unpisa, Boris Kovačič je ob tem za Finance izjavil:
Verjamem, da smo (ponudnike interneta, op. a.) jih z ukrepom presenetili. Očitno na to niso bili pripravljeni. Toda njihovo dejanje pomeni, da podpirajo kaznivo dejanje. Drugega ne morem reči, zato jim bomo izdali plačilne naloge oziroma druge ustrezne ukrepe.
- Boris Kovačič, direktor Unpisa v članku “Unpis: Če ne bodo ubogali, jih bomo pa kaznovali“, Finance, 6. 4. 2010
Konec dober, vse dobro?
Moji prejšnji prispevki na to temo:
- Cenzura prometa na stranska vrata (5. 1. 2010)
- Smiselnost internet filtriranja (13. 1. 2010)
- Predavanje o cenzuri interneta v Kiberpipi (25. 2. 2010)
- Ne glej, ne poslušaj (22. 3. 2010)
Ne glej, ne poslušaj!
Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS) je operaterjem izdal odločbe za omejitev dostopa do spletnih mest bwin.com in bet-at-home.com. V njih operaterjem nalaga omejitev “z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova www.[---].com v IP naslov.”
Omejevanje dostopa
Kot kaže, so na Uradu izbrali možnost omejevanja dostopa preko DNS sistema, o kateri sem tu že pisal. Izbrali pa so dokaj nerodno različico. Blokade spletnih mest s pomočjo DNS preslikav se običajno izvedejo s preusmeritvijo na nek drug IP naslov. Tam uporabnika običajno čaka obvestilo, da je njegova zahteva preusmerjena, skupaj z razlogi, zakaj se je to zgodilo. S tem, ko pa Urad zahteva onemogočanje pretvorbe, naroča operaterjem, naj njihovi strežniki vrnejo odgovor, da tega spletnega mesta ni. Bolj natančno bi pravzaprav bilo reči, da se morajo operaterjevi DNS resolverji delati, kot da tega spletnega mesta ni. S tem pristopom je pa kar nekaj težav.
- Uporabniki pri brskanju ne bomo mogli več enostavno ugotoviti, kdaj gre za napako v omrežju ali našem tipkanju, kdaj pa spletno mesto je, a nam Urad ne pusti do njega. Prav bi bilo, da je razlog za omejitev dostopa vsakemu uporabniku jasno predstavljen takoj, ko dobi odgovor na svojo zahtevo.
- Izogib ukrepu je enostaven: igralci bodo uporabili OpenDNS ali Google Public DNS strežnike in se trivialno izognili omejitvi (ali pa se preslikava vpiše v hosts datoteko). Tak ukrep torej ni učinkovit.
- Ukrep želi omejiti dostop ne glede na to, ali je vaš namen igrati igre na srečo, ali pa samo pogledati, kaj je na spetnih straneg bwin.com in bet-at-home.com. Ali pa če ste recimo novinar in želite pobrskati po seznamu kontaktnih naslovov prirediteljev, da bi dobili uradno izjavo glede blokade. Omejitev velja tudi takrat.
- Blokada velja recimo le za www.bwin.com, ne pa za www2.bwin.com ali bwin.com (čeprav se slednji na spletnem strežniku kasneje preslika na www.bwin.com). Pričakovati je torej še dodatne odločbe, s katerimi bo Urad to popravil.
Zakaj je Urad izbral takšno različico omejevanja, lahko le ugibam. Morda zato, ker ni potrebna vzpostavitev posebnega spletnega strežnika, ki bi sprejemal preusmerjene zahteve in uporabnikom pojasnjeval, zakaj je bil promet preusmerjen (ali pa jim Urad tega ne želi pojasnjevati)?
Kot poroča Delo, pa odločbe niso razveselile Direktorata za informacijsko družbo.
DODANO 23.3.2010: Kot sva napovedala z Matejem Kovačičem na predavanju v Kiberpipi, se bwin.com seveda ne bo tako enostavno predal. Poleg omenjenega www2.bwin.com je postavil še spletni naslov www77.bwin.com (ki seveda ni predmet izdanih odločb za omejitev dostopa), na voljo pa je dal še program za PC, ki zagotavlja izogibanje blokadi. Da ne bo pomote: nisem hazarder in se ne želim opredeljevati o igrah na srečo za denar, še manj pa želim zagovarjati tujo igralnico! Se pa lahko opredelim glede smiselnosti poskusa omejevanja tujega spletnega mesta. Ministrstvo za finance in UNPIS sta zatrjevala v izredno skopih izjavah medijem, da je ukrep omejevanja “smotrn in učinkovit” (Delo, 21.1.2010), medtem ko smo drugi nizali argument za argumentom, zakaj temu ni tako in kazali na resno kolateralno škodo takšnega ukrepa. No, menim, da je sedaj zadnje dogajanje jasno in praktično pokazalo, da ukrep verjetno ni smotrn, zagotovo pa ni učinkovit.
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=4cedc575-444e-4bac-9beb-1ae4ce5047ed)
Prelaganje odgovornosti
V ponedeljek (1.3.2010) je Blaž Mazi v Dnevniku pisal o spletnih goljufijah, vdorih in zlorabah na omrežju, ter pasteh za otroke, ki se ne zavedajo pomembnosti zasebnosti in objavljajo vse živo kar povprek, saj jim nihče ni povedal, kako naj se ravnajo (če poenostavim).
Glede tega sem pomislil na scenarij, ki se verjetno kar pogosto odvija pri nas: otrok nekje v prvih razredih osnovne šole sliši, da imajo eni že Facebook in ga hoče tudi sam, čeprav ne ve čisto, kaj to pravzaprav je. Starši pogosto tudi ne vedo, ali pa so neizmerno navdušeni nad web 2.0 sposobnostmi svojega otroka (oz. se imajo za blazno moderne in napredne) in mu naredijo FB račun. Kaj bo, če bo prišlo do kakšnega problema in bo otrok nevede objavil preveč, ali pa bo žrtev kakšnega nadlegovanja? Se mi zdi, da bodo starši zelo hitro obtožili državo, šole in še koga, ne bodo pa pomislili na to, da je njihova dolžnost, da se pozanimajo, kam spuščajo otroka. Če to počnejo v fizičnem svetu, morajo tudi v virtualnem. Pa še Facebook sam med pogoji uporabe določa, da morate imeti vsaj 13 let …
O zasebnosti na omrežju je Mazi v ponedeljkovem Dnevniku napisal tudi ločen komentar (priporočam!), o vrednosti Facebook profila pa sem tudi že sam pisal.
Predavanje o cenzuri interneta v Kiberpipi
V torek, 23. 2. 2010, sva z Matejem Kovačičem predavala v Kiberpipi na temo zadnjih sprememb Zakona o igrah na srečo (ZIS-C). Spremembe zakona so potiho uvedle možnost, da Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srčo (UNPIS) lahko odredi blokado dostopa do spletnega mesta v tujini. Predavanje ima naslov: “Omogočanje dostopa prepovedano!”
Posnetek predavanja je tule, med najavo na začetku za kakšno minuto slika izgine, potem pa je v redu.
Omogočanje dostopa prepovedano! from SI-CERT on Vimeo.
Upam, da sva v predavanju uspela prikazati, kako spremembe v ZIS-C očitno niso bile dovolj premišljene, ne s pravnega, ne s tehničnega stališča.
iPhone tethering se vrača
Apple je z iPhone OS 3.1.1 nadgradnjo ukinil možnost “tetheringa” (tj. uporabe iPhona kot modema za računalnik oz. notesnik) pri odklenjenih telefonih. Ker Apple ni podpisal pogodbe še z nobenim slovenskim operaterjem, je ta poteza prizadela vse slovenske uporabnike. No, danes je prispela različica iPhone OS 3.1.3, ki možnost “šlepanja” vrača:
Če poleg te, vsaj meni zelo pomembne funkcionalnosti, upoštevam tudi zadovoljivo podporo za prepoznavo obeh formatov slovenskih telefonskih številk (tistih s +386 predpono in onih brez), potem zase ne vidim več razloga za jailbreak. Super!
Related articles by Zemanta
- iPhone OS 3.1.3 Update Available for All iPhone and iPod touch Models (lifehacker.com)
- Apple patch plugs iPhone, iPod Touch holes (news.cnet.com)
- Apple releases iPhone software 3.1.3 (macworld.com)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=cb1b3cf0-6fea-4ddf-b6db-6752ef883ad3)
