Prelaganje odgovornosti
V ponedeljek (1.3.2010) je Blaž Mazi v Dnevniku pisal o spletnih goljufijah, vdorih in zlorabah na omrežju, ter pasteh za otroke, ki se ne zavedajo pomembnosti zasebnosti in objavljajo vse živo kar povprek, saj jim nihče ni povedal, kako naj se ravnajo (če poenostavim).
Glede tega sem pomislil na scenarij, ki se verjetno kar pogosto odvija pri nas: otrok nekje v prvih razredih osnovne šole sliši, da imajo eni že Facebook in ga hoče tudi sam, čeprav ne ve čisto, kaj to pravzaprav je. Starši pogosto tudi ne vedo, ali pa so neizmerno navdušeni nad web 2.0 sposobnostmi svojega otroka (oz. se imajo za blazno moderne in napredne) in mu naredijo FB račun. Kaj bo, če bo prišlo do kakšnega problema in bo otrok nevede objavil preveč, ali pa bo žrtev kakšnega nadlegovanja? Se mi zdi, da bodo starši zelo hitro obtožili državo, šole in še koga, ne bodo pa pomislili na to, da je njihova dolžnost, da se pozanimajo, kam spuščajo otroka. Če to počnejo v fizičnem svetu, morajo tudi v virtualnem. Pa še Facebook sam med pogoji uporabe določa, da morate imeti vsaj 13 let …
O zasebnosti na omrežju je Mazi v ponedeljkovem Dnevniku napisal tudi ločen komentar (priporočam!), o vrednosti Facebook profila pa sem tudi že sam pisal.
