Spodaj je seznam programov, ki jih bolj ali manj redno uporabljam na Macu. Upam, da bo spisek prišel komu prav pri iskanju manjkajočih koščkov. Mnenja in izkušnje napišite v komentar!

Slike

Mace vsi radi hvalimo, kako so pripravljeni za delo, takoj ko jih vzamemo iz embalaže. Če se ne motim, je bilo to dejstvo poudarjeno tudi v famoznih Mac vs PC reklamah. Je pa ena stvar, ki manjka (in jo Windowsi imajo): enostaven programček za urejanje slik.

Paintbrush je prav to, namreč ekvivalent MS Painta pod Windowsi. Za rezanje slik, dodajanje puščice in “tu bo piknik” oznake na zaslonski posnetek Google Maps ali najdi.si zemljevida. Za takrat, ko nas ne zanima urejanje fotografij.

Ko si zaželimo več moči pri urejanju slike, pride prav Seashore. Gre za oskubljeno različico Gimpa za Mac OS X (GIMP na Macu deluje le pod X11 sistemom). Nekaj stvari manjka, ima pa vključene najbolj pomembne funkcije, tudi layerje.

Še en korak naprej pa gre Pixelmator. Ta ni brezplačen, s ceno $59 pa je odlična alternativa dražjim Adobovim programom. Po občutku bi rekel, da se je bodisi zelo zgledoval po Gimpu, ali pa je celo kar v jedru sam Gimp s šminkerskim vmesnikom in nekaj dodanimi funkcijami (ej, tudi šminka je del uporabniške izkušnje, z njo ni nujno nič narobe). Če malo poguglate “Pixelmator tutorial”, boste našli veliko receptov in (vsaj zame) zelo impresivnih manipulacij slik. Če pogrešate Gimp, radi pa bi polnokrvno macovsko aplikacijo, je to to.

ArtRage sem samo povohal, a ga bom vseeno dal na spisek. Je drugačen in simulira risanje z različnimi orodji, od svinčnikov, preko voščenk, flomastrov in čopičev do oljnih barv. Starter Edition je brezplačen, nekatere funkcije pa so zaklenjene. Po moje pride do pravega izraza šele z risalno tablo, ki jo priklopimo na računalnik.

Filmi, zvok, glasba

Mac OS X pride skupaj s Quicktime predvajalnikom in iLife paketom, ki omogoča tudi montažo filmov (iMovie) in snemanje glasbe (Garageband). S Snow Leopardom že navaden Quicktime X omogoča tudi editiranje (rezanje posnetkov). Za pretvorbe in prikaz konkurenčnih formatov (wmv) pa potrebujemo dodatne programe.

Da Quicktime naučite prikazovati različne formate, kodeke in podnapise, si najprej namestite Perian, “švicarski nož za Quicktime.”

Handbrake je univerzalni pretvornik avdio in video formatov. Nujna stvar za vsakega, ki bo kdaj kakšen video posnetek pretvoril v drug kodek, ga skušal skomprimirati ali zmanjšati, da ga bo lahko poslal prijateljem po mailu ipd. Handbrake pride skupaj že z nekaterimi vnaprej določenimi “profili”, vsak detajl pa lahko posebej ročno nastavljamo.

Za hitrejšo “no-brainer” pretvarjanje v obliko, ki jo bomo lahko naložili na iPod ali iPhone uporabite iSquint. Program so nehali razvijati, še vedno pa ga najdete recimo na macupdate.com.

VLC – univerzalni predvajalnik, ki zna vse. Vsi živi formati zvoka in slike, podnapisi, pretvarjanje v druge formate, streaming, … Kadar drugi programi ne spoznajo formata ali film odprejo brez zvoka, bo VLC priskočil na pomoč.

DVD Imager pride prav, ko želimo naresti DVD kopijo – nanj spistimo VIDEO_TS direktorij in na disk nam bo zapisal sliko, ki jo nato z Macovim Disk Utility zapečemo na DVD. EDIT: Program pod Snow Leopardom ne deluje več, zato morate najti kakšen nadomestek, recimo Burn (brezplačen) ali pa Roxio Popcorn ($49.99, zna veliko drugih stvari).

Z Audacity urejamo zvočne posnetke – jih režemo, dodajamo fade in/out, spreminjamo glasnost in še marsikaj. Odprtokodni program, ki zna tudi snemati in izvažati v različnih formatih.

And now for something completely different. Lilypond je za glasbenika tisto, kar je LaTeX za znanstvenika. Omogoča izdelovanje notnih zapisov, ponaša pa se s tem, da je rezultat veliko boljši od tistega, kar sproducirajo drugi programi. Tudi Garageband recimo zna kazati notni zapis, Applov Logic ima celo nek mini urejevalnik. Lilypond pa se trudi, da so zgenerirani notni zapisi čisto podobni profesionalno stavljenim. Če ste kdaj pisali v LaTeXu, boste nostalgični, ko boste videli Lilypondovo sintakso. Za primer pa si oglejte part druge violine (PDF) pesmi “Por una Cabeza” (youtube link).

Socializacija

Apple sicer tudi v reklamah omenja iChat kot napreden pogovorni program, vendar ga po moje Adium pusti v prahu. iChat pozna AIM in Jabber (primeren za Google Talk), ne pa drugih protokolov. Adium pa podpira tudi MSN, Yahoo, Google Talk, ICQ in tudi Facebook chat. Sicer iChat zmore tudi video pogovore, a do sedaj še nisem imel te potrebe (ali pa sem uporabil Skype). Adiumov plus je tudi eno okno za vse kontakte (obstaja dodatek za iChat, ki to naredi, ampak z njim nisem bil preveč zadovoljen). Parkrat sem probal iti na iChat (in poignorirati tiste dva MSN kontakta, ostale pa šuntal, naj grejo na Google Talk), pa sem se še vedno vrnil na Adium.

Adium sicer zna tudi IRC, ker pa je stil komuniciranja tam drugačen, vseeno potrebujete pravega IRC klijenta (če ste pač kdaj na IRC-u). Colloquy je macovska aplikacija, ki izgleda lepo in enostavno, ima pa vse potrebne funkcije.

Blogerske platforme imajo vse lepe on-line urejevalnike, ki že kar pokajo od vseh možnosti. Ko pa sem recimo na poti, zelo prav pride off-line urejevalnik za blog: ecto. Pozna vse glavne blogerske platforme, urejevalnik je enostaven, vendar pa se lahko igramo tudi s HTML kodo, če smo tam domači. Poskusil sem tudi MacJournal, a se je zatikalo pri slikah in šumnikih, tako da sem na koncu dal $19,95 za ecto in sem čisto zadovoljen. No, mogoče bi prav prišla še kakšna funkcionalnost, tako da upam, da bodo izdali kakšno novo verzijo.

Tweetie je aplikacija za twitter. Na Macu sem probal par sorodnih programčkov, pa mi je bil Tweetie še najbolj všeč, (na iPhonu uporabljam Twitterrific). Podpira več twitter računov, nastavljamo lahko servis za krajšanje povezav. Brezplačna različica nam vsake toliko v twitter časovnico vrine reklamo.

Urejanje življenja

Things je plačljiv program za vodenje opravil ($49,95). Začel sem seveda z uporabo todojev v iCal programu, a Things ponuja več možnosti za grupiranje in urejanje opravil. Na opravila lahko lepimo poljubne oznake (tags), pozna pa posebne “Next” in “Today” kategorije. Še posebej pa mi je všeč okno za hitri vnos preko Ctrl+Alt+Space.

Različne zapiske sestankov in ideje sem najprej pisal z navadnim urejevalnikom teksta v eno datoteko, po nekaj raziskovanja pa sem se odločil za Journler. Ker vidim, da je pred enim tednom (23.9.2009) razvijalec oznanil, da je razvoja konec, bom mogoče čez čas moral presedlati na alternativo: MacJournal.

Dropbox je “storitev v oblaku”, preko katere lahko sinhronizirate mape na raličnih računalnikih, ne glede na to, kateri operacijski sistem je na njih (na voljo so Mac, Windows in Linux verzije, po novem tudi za iPhone). Kar premaknete v direktorij Dropbox na računalniku, se bo v ozadju začelo prenašati v “oblak”, od tam pa ob naslednji priliki na vse druge računalnike, ki so zvezani z istim računom. Nič USB ključkov – v službi vržem datoteko v mapo in jo bom lahko pogledal doma na miniju. In obratno.

Na Maca si lahko naložite OpenOffice (ali pa kupite MS Office 2008 for Mac). IBM Lotus Symphony pa je OpenOffice, ki ga je IBM nekoliko spoliral in nekoliko optimiziral. Če delate v šolstvu, potem lahko tudi pridobite Microsoftov Office 2008 za Maca v skladu s podpisano pogodbo med MŠŠ in Microsoftom (Microsoft Campus and School Agreement).

Sistemske zadeve

TextWrangler je urejevalnik teksta za programerje (in sistemce). Pozna sintakse različnih jezikov in kodnih tabel, zna jih pobarvati in zamakniti. Večkrat sem prebral, da je Applov Xcode super za razvijanje programja za Mac, ampak do sedaj mi je TextWrangler povsem zadoščal.

Cyberduck: prenašanje datotek preko FTP, SFTP, SSH in WebDAV protokolov. Seveda lahko delate ftp in scp preko terminala, včasih pa le prav pride nekaj vizualne pomoči. Donatorska roba (donationware).

Tunnelblick je OpenVPN odjemalec za Maca. Konfiguracija je še vedno v obliki .conf datoteke, kar zna biti celo prednost glede na to, kdo je tipično na OpenVPN rešitvi. Poskusil sem tudi Shimo, ki zna tudi druge protokole, a za OpenVPN je bil Tunnelblick povsem dovolj.

Program za odkrivanje brezžičnih omrežij iStumbler vam pokaže lastnosti omrežja in moč signala. Prav mi je prišel, ko je par sosedov šlo na wifi in je nastala gneča na kanalu.

Transmission je Bittorrent odjemalec, ki ima za razliko od drugega P2P programja prav osvežujoče enostaven vmesnik. Spoznal sem ga najprej na Ubuntu Linuxu, imate pa tudi terminalsko verzijo.

dbVisualizer pregleduje strukture relacijskih baz in je uporaben za opravljanje poizvedb po njih. Obvlada vse glavne SQL produkte, od komercialnih (Oracle, DB2) do popularnih brezplačnih (MySQL, PostgreSQL).

Diska prej ali slej zmanjka. Disk Inventory X vam poenostavi iskanje krivca. No krivec ste seveda vi, pomaga pa pri iskanju pozabljenih kopic podatkov. Različne tipe datotek prikaže z različnimi barvami, tako da hitreje vidite, kaj vam žre disk, glasba, slike ali filmi.

Zabava, igre

Kakšnih naprednih iger tule ne pričakujte, kar se tega tiče sem bolj zarjavel.

Stellarium vam kaže pogled na zvezdno nebo, identificirate lahko zvezde in planete, imate živo premikanje neba, ali pa ga ustavite. Vklopite lahko sheme in imena ozvezdij, ali nebo gledate recimo z Marsa. Impresivno in odprtokodno.

Quinn: Tetris za Maca. Konec opisa. No, to moram reči: Gnome Tetris je omogočal eno lestvico za vse uporabnike Linuxa, Quinn pa ima za vsakega uporabnika svojo. Pozna sicer neko simultanko, strežniško igro, ampak meni se je Tetris itak vedno zdel zelo solo igra.

Liquid Mac uporablja MacBookov senzor gibanja za prikaz gibanja pseudotekočine na zaslonu. Zabavno. Ko ne veste, kaj bi odgovorili prijateljem na vprašanje: “Zakaj je Mac boljši?” 🙂

O The Amazing Brain Train sem bral v Linux Format časopisu, igra pa je tako za PC, Maca, kot tudi Linuxa. Gre za zabavno in poučno igro, primerno za otroke, pa tudi odrasli smo jo doma čisto radi igrali. Zelo priporočam, stane pa samo $6,99! Zna biti, da bom nabavil še drugi dve igri tegale profesorja Fizzwizzla.

Tako, to je nekako to. Kot rečeno, komentarji dobrodošli.