Ljudje smo družabna bitja in Facebook nam omogoča enostavno, udobno, in široko komunikacijo s prijatelji in znanci. Prišel pa je hitro in morda zato še nismo imeli dovolj časa razviti obrambnih mehanizmov, s katerimi bi se uspešno izognili pastem sodobnega “druženja”.

Internetna družabna omrežja temeljijo na tem, da si zgradimo mrežo prijateljev, tem pa nato oznanjamo, kaj počnemo, kje smo bili, kam gremo in kaj si o kakšni aktualni stvari mislimo. Objavljamo slike, povezave na bloge in video posnetke, ter komentiramo objave svojih prijateljev. Ker na internetu velja, da je z objavljeno stvarjo tako kot z zobno pasto, ko jo iztisnemo iz tube (t.j. zelo težko jo spravimo nazaj), bi morali biti pozorni na vsaj dve stvari.

Najprej, koga vse na Facebooku vzamemo za svojega prijatelja? Dovolimo bežnim znancem in popolnim tujcem v svoje omrežje, ker se želimo postaviti z visokim številom FB prijateljev, ali pa nam je nerodno koga zavrniti? Bolj ko je temu tako, težje napovemo, kako bodo ti “prijatelji” ravnali z našimi podatki. In nato: kdo vse vidi naše podatke, samo prijatelji, tudi prijatelji prijateljev, ali kdorkoli na internetu?

Vedno govorimo, da imajo informacije vrednost. To vrednost sami večamo z objavami na FB o tem, kdo smo in kaj počnemo. Tako lahko nekdo recimo izkoristi dejstvo, da ste se odpravili na pot po Afriki in v vašem imenu pošlje obvestilo FB prijateljem, kako so vas okradli, ste v hudi stiski in nujno potrebujete denar za vrnitev domov, nakazilo pa naj bo v neko banko v Nigeriji (dvig z geslom, brez osebne identifikacije) … Takšne goljufije se redno dogajajo že danes, pričakujemo lahko le, da bodo jutri goljufi postali še bolj zviti s pomočjo informacij, ki jih mi sami dajemo na voljo.

FB in podobna omrežja so dejansko platforma za izmenjavo različnih tipov informacij med uporabniki, te pa so lahko tudi neposredno škodljive, denimo računalniški virusi in črvi. V pradavnini so ti potovali po disketah, včeraj po elektronski pošti, družabna omrežja pa so naslednja na spisku.

Na koncu ne smemo pozabiti na to, da vse podatke na FB hrani in upravlja zasebno podjetje v ZDA. Kaj bodo z njimi počeli bo verjetno prej stvar zaslužka, kot neke nedefinirane skupne koristi uporabnikov.

Je torej glede na zgoraj nametane probleme rešitev v popolni web 2.0 abstinenci in strogo anonimnem brskanju po spletu? Za nekatere morda res, za večino nas pa bo verjetno dovolj, če poskrbimo za osnovno zaščito in higieno pri uporabi. Zato si priskrbimo profesionalni zaščitni program, ki nas bo obranil virusov in podtaknjenih stvari na spletu (ter nas na leto stane toliko kot ena cenejša večerja v mestu). FB, spletne pošte in drugih omrežnih storitev raje ne uporabljajmo s tujih računalnikov (cybercafeji), lahko nam ukradejo geslo in z njim našo omrežno identiteto. Preverimo nastavitve na FB, ki določajo, kdo lahko pregleduje naše objave. Pri objavljanju osebnih podatkov, slik in video posnetkov pa bodimo raje bolj na konzervativni strani. In ker odrasli zaradi svojih izkušenj to mejo konzervativnosti lažje najdemo kot otroci in mladostniki, jim pomagajmo z nasveti.