potovanja

Miami Beach

Miami Beach je tisto, kar največkrat vidimo po filmih in ameriških serijah. Plaža, art deco stavbe in zagorela telesa na odbojki. Z Lionelom sva se odpravila v petek po South Beach s kolesi. Prvotni plan je bil, da najameva kolesa v Miami Downtown, a so štacuno zaprli. Z busom torej čez (linija C, 2$ vožnja, moraš imeti točen znesek). Vozniki busov so prijazni in te opozorijo na to, kdaj moraš izstopiti, če jim poveš, kam greš.

Latino frajerji na busu

Latino frajerji na busu

Kolesa sva dobila na vogalu 5. ulice in Washington avenije, 8$ na uro.

IMG_3246.JPG IMG_3248.JPG IMG_3251.JPG IMG_3257.JPG IMG_3263.jpg IMG_3266.JPG IMG_3267.JPG

Plaža je bila še kar prazna, mogoče se napolni čez vikend. V bistvu pa sva to in pa nakupovalni predel na Lincoln Rd hitro prepeljala. Avti vozijo v večini zmerno in pešce in kolesarje kar radi spustijo mimo. Pogledat sva šla še v Apple Store, ki je bil poln (kot vedno), ob Ocean Drive pa se je v lokalih že začelo žurat. Pa se mi zdi, da z Lionelom nisva bila ravno prav spedenana za tja. Nazaj z busom in v Hard Rock Cafe na burger.

IMG_0523.JPG

Večer na downtown plaži

Advertisements

Everglades

Potovanje na Florido se je začelo z odpovedanim letom Air France Regional iz Ljubljane v Pariz. Za 10 minut sem zamudil check-in v Parizu za let v Miami, zato so mi ponudili zvezo preko Montreala. Ali to, ali pa bon za hotel na pariškem letališču in let naslednji dan. Vzel sem prvo – pot je podaljšalo za ene 8 ur, ampak sem bil (ravno še) v soboto tudi v Miamiju. Malo sem uslužbenki Air France jamral, a bil prijazen (za razliko od par drugih potnikov) in mogoče me je zato dala v višji razred … 🙂

IMG_0487 IMG_0488

V nedeljo sem bil dogovorjen z Andrewjem iz britanskega ja.net, da si greva ogledat Everglades nacionalni park.

IMG_3182 IMG_3184 IMG_3186

Everglades je floridsko močvirje, znano po številnih vrstah ptic, želv in seveda – aligatorjih. V 60. letih je baje število aligatorjev zaradi lova na njih padlo na štiri (4)! Sedaj jih v celotnem parku spet živi okoli 40.000, pomagala pa je zaščita parka s strogo regulacijo odstrela in aligatorske farme v parku.

IMG_3216 copy

Baje naj bi se aligatorji bolj bali človeka kot obratno (zaradi zgodovine iztrebljanja in same velikosti), sicer pa nam je ranger razložil znake, po katerih vemo, da se aligator počuti ogroženega: (1) glasno sikanje, (2) odpiranje gobca. Sicer pa niso do sedaj v Everglades parku imeli še nobenega incidenta.

IMG_3204 IMG_3225 IMG_3227 IMG_3228 IMG_3218 IMG_3231

Skozi park se vije avtomobilska cesta, vsake nekaj kilometrov pa pridete do zanimive točke. Tam se lahko odpravite na krožno pot – skozi džunglo je asfaltirana, po močvirju pa na lesenem mostišču.

IMG_3209 IMG_3205

Sicer poletje ni najboljši čas za obisk parka, ker se zaradi vročine in pogostega deževja veliko živali skrije. Da ne govorimo o tem, koliko je ta čas komarjev! Dopoldanski čas je še znosen, popoldne pa te požrejo, če nimaš res močnega repelenta. Pred obiskom se splača na poti kupiti nekaj hrane (sendviče iz Subwaya, recimo), saj v parku najdete le nekaj trgovin s spominki, pred njimi pa aparate s čipsom, čokoladami in pijačo.

Montreal

Tole sem še našel kot neobjavljeno v ecto urejevalniku za blog.

Naš dopust v Kanadi smo začeli in končali v Montrealu. Tudi ta, podobno kot mesto Québec, kaže svojo dvojno naravo: severnoameriško mesto z jasnim francoskim pečatom. Povsod te ogovorijo najprej v francoščini. Vsako poletje v mestu poteka tekmovanje ognjemetov; grdo bi bilo, če ne bi izkoristili priložnosti, zato smo si ogledali predstavo Reel Love ameriške ekipe.

Pred začetkom ognjemeta

Ognjemet je trajal pol ure in je bil koreografiran na izbor filmske glasbe. Kakšnih spodobnih posnetkov mi ni uspelo naresti, bom pa sedaj s seboj na potovanja vedno nosil tudi stativ. Uvod si lahko ogledate na spletnem mestu prireditve. Ob okoli 11h smo prišli do avta na parkirišču, domov pa prišli šele OB TREH ZJUTRAJ! Deloma zato, ker so zaradi prireditve zaprli mostove do otoka, bolj res pa zato, ker smo se v mesto vračali skupaj s 35.000 poslušalci koncerta Coldplaya.

Še prej pa smo obiskali olimpijski center (seveda se odpeljali na stolp) in zaprt tropsko-arktični živalski park Biodome.

Opimpijski stolp

IMG_1491.JPG IMG_1509.JPG IMG_1512.JPG

V Montrealu ima Apple svojo trgovino (Apple Store) in seveda sem jo šel pogledat. Vzdušje je prav kul in sproščeno, notri je brezplačen wifi in lahko prideš s prenosnikom samo malo brskati po netu. Za nakup pa ti ni treba na blagajno – okoli hodijo zaposleni z brezžičnimi terminali in obračunajo na mestu, račun pa dobiš po elektronski pošti.

IMG_0272.jpg

IMG_0270.JPG
Pri reki Sv. Lovrenca se nahaja Habitat 67 , ki je bil postavljen za Expo 67 v Montrealu. Čeprav je bil namen zgradbe ponuditi moderna stanovanja po sprejemljivi ceni, so cene zaradi povpraševanja močno zrasle in so notri sedaj bolj premožni.
IMG_1994.JPG

Québec

Mesto Québec so nam vsi priporočili, češ da je nekaj čisto posebnega in da podobnega v Severni Ameriki ni, pa ne samo zato, ker ima edino obzidje okoli starega mesta. Čeprav je celotna provinca Québec dvojezična in te tudi v Montrealu najprej ogovorijo po francosko, se z bližanjem mestu Québeck francoščina še ojača. Vedno bolj smo opažali tudi francoske lilije (mogoče smo bili le bolj pozorni na te detajle). Z Garminom smo se usmerili v sam center mesta, potem pa poiskali najbližje parkirišče.

Skozi obzidje v stari Québec

Mesto je res posebno – če bi me kdo postavil tja s teleporterjem, bi bil prepričan, da sem nekje v Franciji. Hiše, ulice, restavracije in stojnice, vse deluje bolj evropsko, kot kanadsko. Še posebej je razlika opazna potem, ko smo bili nekaj dni v provinci Ontario. Spodaj je album z nekaj slikami.

Quebec

Za konec pa še One Man Band:

Sprehod za slapom

Bruno je v svojem River’s Edge Bed and Breakfast menjal ponudnika interneta, zato nisem mogel sproti pisati dnevnika. Bom pa zdaj za nazaj.

Četrtek je bil sončen in odpravili smo se do slapov, da se spustimo v tunel in na spodnjo platformo.

Slap od blizu

Z dvigalom smo se spustili do tunela, tam pa sta dve mali galerijici, na koncu katerih vidiš deročo vodo. Prava stvar pa je zunanja terasa, kjer lahko občuduješ to veličino.

Na obisku je bila tudi skupina Amišev:

200908151719.jpg

Nakupili smo si seveda nekaj spominkov, popoldne pa preživeli v Waterparku. Naslednje jutro smo se odpravili nazaj v Montreal. Ideja, da bi si šli ogledat še center Toronta pa je izpuhtela že v torek, ko smo občutili promet na njegovi obvoznici. Preveč bi trajalo, da pridemo not in ven iz mesta.

200908151731.jpg

Namesto tega smo se odločili, da si čez vikend ogledamo Ottawo in mesto Québec.

Niagarski slapovi

Včeraj smo se po zajtrku odpeljali iz Kingstona proti Torontu in še naprej do Niagarskih slapov. Še prej smo pozajtrkovali v Econo Lodge motelu – zajtrk nudijo zelo osnoven, “kontinentalen” (v bistvu kruh z maslom in marmelado, koruzni kosmiči z mlekom, kakšen krof ali rogljiček, sok in kava). Čeprav sem parkrat slišal frazo “towards a greener future”, je bilo vse za enkratno uporabo. Vsak od gostov je sproduciral kupček kartona, plastike in stiroporja za zajtrk. Na koncu pa je za popestritev poskrbel gost, ki si je zaželel res dobro popečen toast in sprožil požarni alarm. Gasilci so bili pri hotelu v nekaj minutah, mi smo pa na srečo ravno končali z zajtrkom, tako da smo počakali na konec alarma in se odpeljali.

Gasilci

Garminov nüvi se je izkazal za odličnega na včerajšnji poti. Vsi imamo sicer svoje zgodbice o tem, kako nas je (budala) poskušal peljati po daljši poti nekje, kjer dobro poznamo ceste, pri iskanju ulice v neznanem mestu ali po potovanju po obvoznici Toronta (4-5 pasov “ekspresa”, obvoznice + 3 pasovi “kolektorja”, priključne avtoceste) pa pride zelo prav, ko opozarja, katere strani se je treba držati.

Niagarski slapovi

Niagarski slapovi so seveda fantastični. Bolj ko jih gledaš, bolj magični se zdijo. Ker smo prišli popoldne in smo bili utrujeni od poti, bomo kakšno turo naredili danes (ali celo jutri). Eni priporočajo sprehod za slapom, drugi vožnjo z ladjo, tako da se je težko odločiti. Ponujajo seveda tudi neke “supersaver” pakete, a smo do teh skeptični, še posebej zato, ker imamo v načrtu obisk Marinelanda.

Rough Guide omenja, da ima Clifton Hill v Niagari “once you’ve adjusted to it – a certain kitsch charm”, nismo pa bili pripravljeni na lunapark! Spodaj je nekaj slik, klik za večjo.

IMG_1662 IMG_1663 IMG_1665

IMG_1646 Spomenik Nikoli Tesli

Nastanjeni smo v River’s Edge Bed and Breakfast, od koder se lahko sprehodimo do centra in do slapov. Za komplet spalnice z dvema posteljama, kopalnico in še majhno “dnevno” sobo bomo plačali nekaj manj kot $100 (kanadskih) na dan. Sobe so OK, klime so stare in glasne, a sosedje so za okoli 50% dražji, pa še redki ponujajo sobe z dvema posteljama, v glavnem so pripravljeni na pare.

Če bo čas, bom moral še ugotoviti, zakaj mi njihov wireless ne dodeli IP naslova, čeprav se poveže. Mogoče blokada MAC naslova, mogoče kaj drugega. Do takrat pa se malo šlepam na enem nestabilnem omrežju.

Kingston

Po nekaj dneh v Montrealu (o tem na koncu potovanja) smo se lepo naspali in čas je bil, da se odpravimo na pot. Kanadski Kingston je na pol poti med Montrealom in Torontom, zato se nam je zdel priročna postaja za pot do niagarskih slapov. Najeli smo avto (avtodom je sicer bil prva ideja, a je veliko predrag), Garmina pa sta nam posodila Tanya in Terry.

IMG_0237 copy

Lep sončen dan, zmeren promet, skoraj vsi pa gredo največ kakšnih 10 km čez omejitev (100 km/h). Ko smo prečkali iz Quebecka v Ontario so nam s tabel sporočili, kakšne so kazni za prehitro vožnjo: $95 za 120 km/h, $220 za 130 km/h. Rough Guide opozarja, da so na avtocestah bencinske postaje postavljene še kar na redko. Res je od ene do druge 80 ali 90 km, vendar pa je postaja (in cel nakupovalni center) pri vseh izvozih. Na naši relaciji je teh veliko, verjetno pa se to spremeni bolj ko greš na zahod Kanade.

Kingston je mesto s 113,000 prebivalci, bil pa je prva prestolnica Kanade. Center mesta je simpatičen, vendar pa majhen in smo ga hitro prehodili.

Ontario St, Kingston

IMG_1556

IMG_1559

Kupili smo karte za ogled tisočih otokov. Na njem se nahaja vojaška akademija, vendar pa si obiskovalci najbolj zapomnimo bolj ali manj razkošne vile, ki krasijo obražja otokov.

IMG_1586 IMG_1589

IMG_1576 copy IMG_1608

Prespali smo v Econo Lodge na 840 Princess St. Motel je urejen in čist, za sobo za tri z zajtrkom smo plačali $94 (62 €). Sedaj pa nas čaka malo daljša pot do Niagarskih slapov, kjer bomo par dni imeli “bazo”.