Včeraj smo se po zajtrku odpeljali iz Kingstona proti Torontu in še naprej do Niagarskih slapov. Še prej smo pozajtrkovali v Econo Lodge motelu – zajtrk nudijo zelo osnoven, “kontinentalen” (v bistvu kruh z maslom in marmelado, koruzni kosmiči z mlekom, kakšen krof ali rogljiček, sok in kava). Čeprav sem parkrat slišal frazo “towards a greener future”, je bilo vse za enkratno uporabo. Vsak od gostov je sproduciral kupček kartona, plastike in stiroporja za zajtrk. Na koncu pa je za popestritev poskrbel gost, ki si je zaželel res dobro popečen toast in sprožil požarni alarm. Gasilci so bili pri hotelu v nekaj minutah, mi smo pa na srečo ravno končali z zajtrkom, tako da smo počakali na konec alarma in se odpeljali.

Garminov nüvi se je izkazal za odličnega na včerajšnji poti. Vsi imamo sicer svoje zgodbice o tem, kako nas je (budala) poskušal peljati po daljši poti nekje, kjer dobro poznamo ceste, pri iskanju ulice v neznanem mestu ali po potovanju po obvoznici Toronta (4-5 pasov “ekspresa”, obvoznice + 3 pasovi “kolektorja”, priključne avtoceste) pa pride zelo prav, ko opozarja, katere strani se je treba držati.

Niagarski slapovi so seveda fantastični. Bolj ko jih gledaš, bolj magični se zdijo. Ker smo prišli popoldne in smo bili utrujeni od poti, bomo kakšno turo naredili danes (ali celo jutri). Eni priporočajo sprehod za slapom, drugi vožnjo z ladjo, tako da se je težko odločiti. Ponujajo seveda tudi neke “supersaver” pakete, a smo do teh skeptični, še posebej zato, ker imamo v načrtu obisk Marinelanda.
Rough Guide omenja, da ima Clifton Hill v Niagari “once you’ve adjusted to it – a certain kitsch charm”, nismo pa bili pripravljeni na lunapark! Spodaj je nekaj slik, klik za večjo.

Nastanjeni smo v River’s Edge Bed and Breakfast, od koder se lahko sprehodimo do centra in do slapov. Za komplet spalnice z dvema posteljama, kopalnico in še majhno “dnevno” sobo bomo plačali nekaj manj kot $100 (kanadskih) na dan. Sobe so OK, klime so stare in glasne, a sosedje so za okoli 50% dražji, pa še redki ponujajo sobe z dvema posteljama, v glavnem so pripravljeni na pare.
Če bo čas, bom moral še ugotoviti, zakaj mi njihov wireless ne dodeli IP naslova, čeprav se poveže. Mogoče blokada MAC naslova, mogoče kaj drugega. Do takrat pa se malo šlepam na enem nestabilnem omrežju.