Šele v petek sva z Matejem imela dovolj časa, da sva se odpravila ogledati kakšno znamenitost. Vsi so nama priporočali Zlati tempelj, zato sva se odpravila na bus in molila, da bo vreme zdržalo, saj je popoldne vglavnem cel teden deževalo. Pridružil se nam je Zdenko iz zagrebškega Srca – najprej smo obredno popljuvali vsak svojo garnituro politikov, nato pa krenili na bus.

Japonski stil pazljivosti na detajle se vidi povsod po parku, ki tempelj obkroža.

Po obisku templja smo šli pogledat Nishiki pokrito tržnico v centru mesta, ki jo tudi vsakdo priporoči turistom. Matej se je spraševal, če bo veliko “produktov” še migalo in lezlo, jaz pa sem po izkušnjah iz Singapurja pričakoval veliko mumificiranih in vloženih živali, ter izredno močan vonj. Nič od tega. Tule je nekaj slik s tržnice (klik za večjo sliko):

Zvečer pa smo se dobili na pijači z Barbaro in Miletom, ki sta na Japonsko prišla iz Južne Koreje in slučajno splanirala počitnice tako, da smo se za par dni pokrivali. Bar, v katerem smo se dobili se nahaja na severovzhodnem vogalu Kyoto Tower hotela (nasproti železniške postaje) in sicer v petem nadstropju. Do njega prideš z dvigalom, ki je levo od vhoda v zelo majhen McDonalds. Tam zgoraj nekje med sedmo in deseto zvečer strežejo hrano in je dokaj poln, vendar pa kasneje (ali pa prej) zlahka dobiš prosto mizo.