Eno od pogostih vprašanj, kadar pogovor nanese na t.im. “nigerijske” 419 prevare je, kako lahko kdorkoli nasede na nekaj tako prozornega. Standardni odgovor je, da nas zanese pohlep in ta skepso porine stran. Želimo si, da bi bilo res in zato si lažemo, da tudi je res. Kot pa obrazloži prispevek “How to Run a Con“, obstaja tudi nevrološki razlog, zakaj je tako.

Vedno rad spomnim na primer, ko naj bi bovški uradnik v Nigerijo nakazal del posočnine in upal, da bo prejel bajne milijone nazaj (original 24ur.com novica). Pogosto se nam namreč zdi, da se to dogaja daleč od nas in da smo pri nas za kaj takega preveč pametni.