oblak

Bi Kafka danes pisal o Googlu in oblakih?

Predstavljajte si, da v Google vpišete svoje ime in ime firme, kjer ste zaposleni in se tole pojavi kot prvi zadetek:

Prvi zadetek za vaše ime

Ni preveč dobro za posel (no, razen če delate za Freepornio). Verjetno so na freepornia.net sklonirali ogromno kombinacij imen, da dobijo čimveč klikov. Sigurno pa obstaja način, da se ta obscenost odstrani!

Googlu lahko prijavite zlorabo vašega imena na mestu “za odrasle” preko obrazca, ali pa na dnu iskalne strani uporabite obrazec za povratne informacije, kjer razložite, da je nekomu uspelo priti mimo SafeSearch filtra. V prvem primeru ne boste dobili nobene povratne informacije. Je gospod G. prejel obrazec? Se je odločil ukrepati? Nič, boste morali pač spremljati rezultate parkrat na dan. No, za probleme s SafeSearch filtrom povratno informacijo dobite potem, ko jo obdelajo.

Toliko torej o Googlu. Medtem pa lahko poiščemo ponudnika, ki vaše ime s Freepornije servira javnosti in boste pritožbo poslali tudi njim. Tako ugotovite, da IP naslovi pripadajo podjetju CloudFlare, ki upravlja t.i. reverzne proksije, zato je pravi strežnik v ozadju, čeprav se vsebina ponuja s CloudFlare infrastrukture. Izgovorijo se, da to ni njihov problem in da moramo zadevo rešiti z nekom na Nizozemskem, saj je tam prava Freepornija. Sicer se vsebina ponuja iz njihovih IP naslovov, ampak ne pomaga: iti moramo do nizozemskega LeaseWeb, ponudnika gostiteljstva.

Vi: “Gre za zlorabo imena, prosim odstranite to vsebino.”
Oni: “Stranko smo obvestili, za nas je primer zaključen.”
Vi: “Za mene pa ne, mi lahko pokažete, kje so vaši splošni pogoji?”
Oni: “Sploh ne gre za našo stranko.”
Vi: “Res? Kaj pa tale DNS strežnik, pa tile zapisi?”
Oni: “Vsebina bo danes odstranjena.”

No, pa je ne.

Ampak sedaj je minilo že nekaj dni in greste pogledat, kaj pravi Google. Vaš SafeSearch zahtevek je bil zavrnjen!

Zavrnjeno!

Se ne pojavi v iskalnih zadetkih? Poskusite z drugim brskalnikom, drugim računalnikom, pri drugem ponudniku, prvi zadetek za vaše ime je še vedno Freepornia! Kateri iskalnik pa uporabljajo na Googlu, Bing? Tam resda ne kažejo porno spletišča.

Zavrnjeno… To mora biti napaka. Mogoče Freepornia dela kakšne trike s HTTP_REFERER in IP naslovi? Ampak ne – iskalne strani generira Google in oni nadzorujejo, kaj se tam prikaže.

OK. Dajmo vse skupaj bolj natančno razložiti v sporočilu na support@google.com. Tišina.

Poskusimo spet s spletnimi obrazci. Zopet zavrnjeno.

Pravijo, da je bodočnost v oblaku.

Vedo kje smo!

pocitnice-2011-05-5-08-52.png

Kje sem bil na počitnicah?

Pred počitnicami smo lahko brali po spletu in časopisih o tem, kako je nekdo odkril, da Applov iPhone beleži lokacijo uporabnika. Kasneje so to ugotovili tudi za Android telefone. Večina člankov je zgroženo ugotavljala, da nas Apple (in kasneje v njegovi senci Google) spremljajo, kako hodimo naokoli. No, in kaj se pravzaprav beleži?

Omenjeni telefoni imajo vgrajen GSP sprejemnik, locirajo pa nas lahko tudi s pomočjo lokacij oddajnih anten za mobilno telefonijo ali brezžičnih WiFi omrežij. Lokacije se sproti zapisujejo v telefon in se ne pošiljajo Applu ali Googlu. Ne, ostanejo na našem telefonu. Zakaj je to potrebno? Apple navaja, da preko shranjenih prejšnjih lokacij hitreje na novo določi našo lokacijo. Lokacijski podatki tudi ne vsebujejo samo naših lokacij, ampak seznam bližnjih točk, preko katerih se ta lokacija da določiti. Vendar pa to niti ni tako pomembno (pravzaprav nas predhranjeni podatki nekoliko obvarujejo pred sledenjem) … Pojdimo naprej.

Ti podatki se ob vsaki sinhronizaciji prenesejo na naš računalnik, saj se takrat napravi varnostna kopija (backup) celotne vsebine telefona, kar omogoča povrnitev podatkov v primeru okvare. Tudi ti podatki se ne pošljejo Applu, ampak ostanejo na našem računalniku. Mi sami (ali pa kdo drug, ki ima dostop do našega računa na tem računalniku) lahko s programom iPhone Tracker pogledamo, katere vse lokacije so shranjene v teh varnostnih kopijah. Pogled na sliko res vzbudi neprijeten občutek, kar takoj pomislimo na korporacije, ki nas stalno spremljajo.

Vendar nas ne na ta način. Zgrozimo se ob sliki lokacijskih podatkov, shranjenih na naših napravah (ki se ne pošiljajo na strežnike korporacij), niti trznemo pa ne ob dejstvu, da nas večina Googlu in Facebooku vsakodnevno po lastni izbiri sporoča kje smo, kaj delamo, s kom se družimo, kdo je naš prijatelj, kaj poslušamo, kaj gledamo, kaj beremo in kaj si mislimo o drugih ljudeh! Lokacije dovolj natančno dobijo preko naših IP naslovov, s telefoni pa jih lahko sporočamo čisto natančno tudi preko Facebook Places. Google po drugi strani ve za vsako naše iskanje in lahko iz njega rekonstruira ne samo, kje smo, ampak celoten potek našega dne. Naše življenje je vedno bolj v omrežnem oblaku, kaj pa se s podatki tam dogaja, pa ni čisto jasno (razen tega, da oblačni ponudniki na njih gradijo poslovne modele in generirajo profit).

Običajni protiargument je, da se pri slednjem sami odločamo, kaj dajemo komu, v primeru iPhona in Androida pa so brez naše vednosti nekaj beležili. Hja, koliko uporabnikov Googla pa res razmišlja o tem, kaj vse sporoča podjetju in koliko smo uporabniki spleta sploh sposobni oceniti, ali je to primerno ali ne. In kaj, če tega ne želimo? Imamo izbiro. Lahko izberemo recimo Microsoftov Bing, ali pa Yahoo. Izbira res.

Apple je reagiral tako, da je izdal popravek za iOS operacijski sistem, ki zmanjša število shranjenih lokacijskih točk (in telefon torej sčasoma “pozabi”, kje smo bili), odstrani lokacijske podatke iz varnostnih kopij (uf, slabe novice za forenzike!) in odstrani podatke popolnoma, če izklopimo storitev na telefonu. Po drugi strani pa so ponudniki storitev v oblaku še vedno večinoma ameriška podjetja, za katera pa je pred kratkim ugotovil Zack Whittaker iz ZDNet, velja ameriška zakonodaja, pa čeprav se njihovi podatkovni centri nahajajo tudi v EU (in smo tako pod super EU zaščito osebnih podatkov). Ameriška vlada ima zato dostop do vseh naših podatkov v oblaku. No, zdaj pa že stopam na teren teorij zarote, zato bom raje kar nehal.

Predstavitev varnostnih vprašanj v oblačnem računalništvu

Img_0008
Arnesova uporabniška konferenca v sklopu dogodka SIRIKT bo letos oblačno obarvana. Splavili bomo nekaj novih oblačnih storitev, sam pa bom govoril (seveda) o varnostnih vprašanjih in pomislekih. Prezentacija dobiva svojo obliko, saj smo samo par dni od interne generalke pred sodelavci na Arnesu. Predstavil bom vprašanja avtentikacije in avtorizacije (AA) v oblaku (oz. njuno podhranjenost), migraciji med oblaki, stabilnosti, nivojski zasnovi pri načrtovanju, razširljivosti oz. velikosti oblaka in jurisdikciji nad skladiščenimi podatki.
Pri pripravi uporabljam super nasvete za pripravo bolj zanimivih prezentacij in predavanj iz Presentation Zen knjig.