cenzura

Turčija proti Twitterju

Turčija je Twitterju poslala nekaj sto sodnih odredb za podatke o njegovih uporabnikih. Ker jih ta ni upošteval, se je odločila zablokirati dostop do njega. Najprej so uporabili DNS preusmerjanje: vsem turškim ponudnikom so ukazali, naj za ime twitter.com njihovi imenski strežniki podtaknejo IP naslov v Turčiji. Ta način blokade je najlažje realizirati, a se mu uporabniki tudi zlahka izognejo, kot kaže tudi grafit iz Turčije.

Navodila za izogib DNS blokadi (via @utku)

Navodila za izogib DNS blokadi (via @utku)

Uporabnik si nastavi DNS strežnik, ki ni pod državno zakonsko kontrolo in je. Zgornji primer kaže podatke za strežnika Google Public DNS, se je pa oglasilo tudi podjetje OpenDNS, ki je najbolj znan ponudnik brezplačne DNS storitve. Vidijo celo povečan promet, ki izvira iz Turčije.

Seveda pa s tem zgodbe ni konec, saj ni pričakovati, da se bo Erdoganova vlada kar tako vdala. Kot je slišati, so se že lotili tudi blokad na nivoju IP naslovov, tako Twitterja, kot Googlovih DNS strežnikov. Verjetno jim bo šel v nos tudi Youtube. Blokade IP naslovov lahko realizirajo preko BGP usmerjanja, ali z namestitvijo filtrov, vendar pa se jim zviti uporabniki še vedno lahko izognejo z uporabo VPN dostopov. Tudi to je enostavno – namestite aplikacijo in je. Recimo Freedome.

 

Če zgodbo tako nadaljujemo preko udarcev in protiudarcev, bo na koncu Erdoganova vlada ugotovila, da morajo centralizirati promet v in iz države preko nekaj točk, kamor bodo namestili DPI (deep packet inspection) naprave in preko njih pregledovali ves promet. Lahko posežejo v šifrirani promet in gredo po Kitajski poti. Ko pa tako z samovšečnega piedestala gledamo na blokade tam nekje v Turčiji, ne pozabimo, da so te zakonsko opredeljene tudi pri nas.

Zakonsko omejitev v Turčiji pa je zaobšel tudi sam predsednik države, ki je še naprej tvital do predvčerajšnjim.

 

Nemško sodišče proti blokadam pri ponudnikih

Kot piše Heise Online, je nemško sodišče odločilo, da internetni ponudnik ni dolžan izvajati blokad igralniških spletnih mest, ki se nahajajo izven njegovega omrežja.

Gre za zelo zelo podoben primer, kot so predlogi Urada RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo pri nas doma. Kot je razvidno iz povzetka obrazložitve, nemško sodišče smatra, da je internetni ponudnik v tem primeru le prenosnik informacije (po našem Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu /ZEPT/ bi rekli, da je ponudnik storitev izključnega prenosa) in kot tak ni odgovoren za informacije, ki jih ponuja prireditelj (bwin.com v tem primeru).

Ja, naš ZEPT že na začetku določi, da se zakon ne uporablja za področje iger na srečo. Zakaj pa ne? Kdo nam lahko to razloži na nek način, ki ima rep in glavo?

Nekaj upanja je, da se torej te igre na srečo začnejo urejati drugače, kot pa na način, ki prinaša dodatne stroške nič krivim internetnim ponudnikom in ima lahko v prihodnosti resne posledice za vse uporabnike interneta glede svobode do dostopa do informacij.

Bo 2012 leto filtriranih vsebin?

Konec leta 2011 je Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo (UNPIS) spet izdal odločbe internetnim ponudnikom, kjer nalaga blokado spletnih mest (tokrat gre za pokerstars.si in pokerstars.com). Ponavlja se zgodba iz leta 2010, čeprav se glede nesmiselnosti takšnih blokad nič ni spremenilo (moje mnenje o smiselnosti lahko preberete v prispevku “Cenzura prometa na stranska vrata“). Zakon o igrah na srečo se je sicer spremenil, upam da prav zaradi odziva internetnih ponudnikov, medijev in tudi Direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Novi zakon sedaj določa, da UNPIS sam ne more izdati odločb, ampak mora za to prositi sodišče, ki presodi o ustreznosti ukrepa. Upravno sodišče v konkretnem primeru trenutno presoja.

Včeraj pa smo lahko brali o tem, kako je finski ponudnik dobil odločbo o blokadi thepiratebay.org:

V tem članku na koncu najdete tudi primer domene, ki je zablokirana, čeprav naj ne bi vsebovala nobenih vsebin, ki kršijo avtorske pravice. Ta del je pomemben, saj smo kritiki filtriranja interneta vedno opozarjali na možnosti napak in blokiranja “z levo roko”.

Blokada je čisto v duhu ameriškega Stop On-line Piracy Act (SOPA), ki strokovno javnost prav tako razburja s svojim DNS filtriranjem. Pozitivnega mnenja kakšnega strokovnjaka s področja elektronskih komunikacij v prid takšnemu filtriranju pa za zdaj še nisem slišal. No, če so se našli “znanstveniki”, ki so z “neodvisnimi” študijami dokazovali, da ne morete povezati kajenja s kakšnimi boleznimi, se bo verjetno tudi tu prej ali slej našel kakšen, ki bo zagovarjal postavitev plašnic.

Smo torej morda na razpotju, ko globalne probleme želimo urejati lokalno, ker je to za nekatere ceneje (po malem pa prizadane nas vse, a mi bomo že potrpeli)? Urejati predvsem s postavljanjem zidov, zaradi katerih problema samo vidimo ne, čeprav ga s tem nismo rešili?

Paddy Ashdown v TED predavanju o globalnem premiku moči:

Enhanced by Zemanta

Cenzura se umika iz omrežja

Kot kaže, so protesti zoper spremembe Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) le uspeli. Ministrstvo za finance je 8. 4. 2010 na spletni strani objavilo nov Predlog zakona o spremembah Zakona o igrah na srečo, ki odpravlja odgovornost ponudnika storitev informacijske družbe za spletne igralnice, ki se ne nahajajo na njegovem omrežju (bolj natančno, s katerimi nima podpisane pogodbe). Med spremembami je tudi določeno, da ukrepe na omrežju lahko izreka sodišče, Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo pa bo sodišču te lahko predlagal. Iz predloga zakona:

I.2.3 Poglavitne rešitve

Po predlogu zakona se izmed storitev, ki jih je prepovedano opravljati za osebe, ki nimajo koncesije Vlade RS za prirejanje iger na srečo, črta »omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo«, ker iz besedila ni povsem jasno, da se nanaša le na tiste ponudnike storitev informacijske družbe, ki opravljajo storitve (storitev je naročeno delo, ki se opravi za koga, navadno za plačilo), torej so v pogodbenem odnosu z osebami, ki prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS.

Po predlogu zakona sme le sodišče ponudniku storitev informacijske družbe odrediti omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS. S tem je zagotovljena pravna varnost ponudnikov storitev informacijske družbe in upoštevano načelo sorazmernosti. Predlog sodišču lahko posreduje tudi pristojni nadzorni organ. Takšna ureditev je povzeta po Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo), ki sicer dejavnost iger na srečo izključuje iz uporabe zakona.

Tak razvoj je seveda pozitiven, sploh ker se bo zakon spremenil brez skrajnih mehanizmov, kot so ustavna presoja ali referendum. Ne gre pa pozabiti, da je še pred nedavnim Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo (Unpis) vseeno izdal več odločb slovenskim ponudnikom za blokado spletnih mest. Slovenski ponudniki so odreagirali s skupno izjavo za javnost, pritožbami in pozivom k odpravi odločb. Direktor Unpisa, Boris Kovačič je ob tem za Finance izjavil:

Verjamem, da smo (ponudnike interneta, op. a.) jih z ukrepom presenetili. Očitno na to niso bili pripravljeni. Toda njihovo dejanje pomeni, da podpirajo kaznivo dejanje. Drugega ne morem reči, zato jim bomo izdali plačilne naloge oziroma druge ustrezne ukrepe.

Konec dober, vse dobro?

Moji prejšnji prispevki na to temo:

Ne glej, ne poslušaj!

Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS) je operaterjem izdal odločbe za omejitev dostopa do spletnih mest bwin.com in bet-at-home.com. V njih operaterjem nalaga omejitev “z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova http://www.[—%5D.com v IP naslov.”

Omejevanje dostopa

Kot kaže, so na Uradu izbrali možnost omejevanja dostopa preko DNS sistema, o kateri sem tu že pisal. Izbrali pa so dokaj nerodno različico. Blokade spletnih mest s pomočjo DNS preslikav se običajno izvedejo s preusmeritvijo na nek drug IP naslov. Tam uporabnika običajno čaka obvestilo, da je njegova zahteva preusmerjena, skupaj z razlogi, zakaj se je to zgodilo. S tem, ko pa Urad zahteva onemogočanje pretvorbe, naroča operaterjem, naj njihovi strežniki vrnejo odgovor, da tega spletnega mesta ni. Bolj natančno bi pravzaprav bilo reči, da se morajo operaterjevi DNS resolverji delati, kot da tega spletnega mesta ni. S tem pristopom je pa kar nekaj težav.

  • Uporabniki pri brskanju ne bomo mogli več enostavno ugotoviti, kdaj gre za napako v omrežju ali našem tipkanju, kdaj pa spletno mesto obstaja, a nam Urad ne pusti do njega. Prav bi bilo, da je razlog za omejitev dostopa vsakemu uporabniku jasno predstavljen takoj, ko dobi odgovor na svojo zahtevo.
  • Izogib ukrepu je enostaven: igralci bodo uporabili OpenDNS ali Google Public DNS strežnike in se trivialno izognili omejitvi (ali pa se preslikava vpiše v hosts datoteko). Tak ukrep torej ni učinkovit.
  • Ukrep želi omejiti dostop ne glede na to, ali je vaš namen igrati igre na srečo, ali pa samo pogledati, kaj je na spetnih straneg bwin.com in bet-at-home.com. Ali pa če ste recimo novinar in želite pobrskati po seznamu kontaktnih naslovov prirediteljev, da bi dobili uradno izjavo glede blokade. Omejitev velja tudi takrat.
  • Blokada velja recimo le za http://www.bwin.com, ne pa za www2.bwin.com ali bwin.com (čeprav se slednji na spletnem strežniku kasneje preslika na http://www.bwin.com). Pričakovati je torej še dodatne odločbe, s katerimi bo Urad to popravil.

Zakaj je Urad izbral takšno različico omejevanja, lahko le ugibam. Morda zato, ker ni potrebna vzpostavitev posebnega spletnega strežnika, ki bi sprejemal preusmerjene zahteve in uporabnikom pojasnjeval, zakaj je bil promet preusmerjen (ali pa jim Urad tega ne želi pojasnjevati)?

Kot poroča Delo, pa odločbe niso razveselile Direktorata za informacijsko družbo.

DODANO 23.3.2010: Kot sva napovedala z Matejem Kovačičem na predavanju v Kiberpipi, se bwin.com seveda ne bo tako enostavno predal. Poleg omenjenega www2.bwin.com je postavil še spletni naslov www77.bwin.com (ki seveda ni predmet izdanih odločb za omejitev dostopa), na voljo pa je dal še program za PC, ki zagotavlja izogibanje blokadi. Da ne bo pomote: nisem hazarder in se ne želim opredeljevati o igrah na srečo za denar, še manj pa želim zagovarjati tujo igralnico! Se pa lahko opredelim glede smiselnosti poskusa omejevanja tujega spletnega mesta. Ministrstvo za finance in UNPIS sta zatrjevala v izredno skopih izjavah medijem, da je ukrep omejevanja “smotrn in učinkovit” (Delo, 21.1.2010), medtem ko smo drugi nizali argument za argumentom, zakaj temu ni tako in kazali na resno kolateralno škodo takšnega ukrepa. No, menim, da je sedaj zadnje dogajanje jasno in praktično pokazalo, da ukrep verjetno ni smotrn, zagotovo pa ni učinkovit.

Reblog this post [with Zemanta]

Predavanje o cenzuri interneta v Kiberpipi

V torek, 23. 2. 2010, sva z Matejem Kovačičem predavala v Kiberpipi na temo zadnjih sprememb Zakona o igrah na srečo (ZIS-C). Spremembe zakona so potiho uvedle možnost, da Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srčo (UNPIS) lahko odredi blokado dostopa do spletnega mesta v tujini. Predavanje ima naslov: “Omogočanje dostopa prepovedano!”

Posnetek predavanja je tule, med najavo na začetku za kakšno minuto slika izgine, potem pa je v redu.

Omogočanje dostopa prepovedano! from SI-CERT on Vimeo.

Upam, da sva v predavanju uspela prikazati, kako spremembe v ZIS-C očitno niso bile dovolj premišljene, ne s pravnega, ne s tehničnega stališča.