twitter

Turčija proti Twitterju

Turčija je Twitterju poslala nekaj sto sodnih odredb za podatke o njegovih uporabnikih. Ker jih ta ni upošteval, se je odločila zablokirati dostop do njega. Najprej so uporabili DNS preusmerjanje: vsem turškim ponudnikom so ukazali, naj za ime twitter.com njihovi imenski strežniki podtaknejo IP naslov v Turčiji. Ta način blokade je najlažje realizirati, a se mu uporabniki tudi zlahka izognejo, kot kaže tudi grafit iz Turčije.

Navodila za izogib DNS blokadi (via @utku)

Navodila za izogib DNS blokadi (via @utku)

Uporabnik si nastavi DNS strežnik, ki ni pod državno zakonsko kontrolo in je. Zgornji primer kaže podatke za strežnika Google Public DNS, se je pa oglasilo tudi podjetje OpenDNS, ki je najbolj znan ponudnik brezplačne DNS storitve. Vidijo celo povečan promet, ki izvira iz Turčije.

Seveda pa s tem zgodbe ni konec, saj ni pričakovati, da se bo Erdoganova vlada kar tako vdala. Kot je slišati, so se že lotili tudi blokad na nivoju IP naslovov, tako Twitterja, kot Googlovih DNS strežnikov. Verjetno jim bo šel v nos tudi Youtube. Blokade IP naslovov lahko realizirajo preko BGP usmerjanja, ali z namestitvijo filtrov, vendar pa se jim zviti uporabniki še vedno lahko izognejo z uporabo VPN dostopov. Tudi to je enostavno – namestite aplikacijo in je. Recimo Freedome.

 

Če zgodbo tako nadaljujemo preko udarcev in protiudarcev, bo na koncu Erdoganova vlada ugotovila, da morajo centralizirati promet v in iz države preko nekaj točk, kamor bodo namestili DPI (deep packet inspection) naprave in preko njih pregledovali ves promet. Lahko posežejo v šifrirani promet in gredo po Kitajski poti. Ko pa tako z samovšečnega piedestala gledamo na blokade tam nekje v Turčiji, ne pozabimo, da so te zakonsko opredeljene tudi pri nas.

Zakonsko omejitev v Turčiji pa je zaobšel tudi sam predsednik države, ki je še naprej tvital do predvčerajšnjim.

 

Advertisements

All your base are belong to us 2.0

Poslanka islandskega parlamenta, Birgitta Jónsdóttir, je v petek zvečer (7.1.2011) prejela obvestilo Twitterja, da je ameriško Ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) preko ameriškega okrožnega sodišča zahtevalo kopije vseh sporočil, ki si jih je izmenjala preko Twitterja in sicer od 1. januarja 2009 dalje. Odredba zahteva seveda tudi vsa zasebna sporočila, ki si jih je poslanka izmenjala z drugimi uporabniki Twitter omrežja. Še več – Twitter mora razkriti tudi vse kontaktne naslove, trajanje sej, vse IP naslove, ki jih je uporabljala, in za plačljive storitve tudi številke računov in kreditnih kartic.

Poslanka je v preteklosti tudi sodelovala z Wikileaks ob objavi helikopterskega napada na civiliste in novinarje v Iraku. Kot članica islandskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve se je leta 2009 udeležila zabave na ameriški ambasadi v Reykjaviku, s seboj pa je vzela tudi Assanga. Zanimalo jo je, ali ga bodo spoznali.

Poleg tega, da bo Wikileaks spet po nekaj tednih priplaval na medijsko površje, se lahko vprašamo tudi, kako to, da se lahko ameriška vlada vtika v komunikacijo islandske poslanke? Zlahka. Zato, ker je nadaljevanje web 2.0 koncepta pripeljalo do centralizacije storitev. V oblaku, bi lahko še dodali, če bi radi bili modni. Platforme, kot so Facebook, Twitter, WordPress, Google, Blogger, Tumblr, Posterous, FourSquare, pa so vse ameriška podjetja, ki morajo spoštovati ameriške zakone in ne islandskih ali slovenskih.

Ironično je, da je razvoj interneta kot distribuiranega omrežja pripeljal do centralizacije storitev, kjer se tudi zasebna komunikacija seli na samo par platform v lasti par podjetij. E-pošto so zamenjala sporočila na Facebooku in Twitterju. Dobro zasnovan porazdeljen sistem je zamenjalo centralno skladišče. Dostop do teh podatkov pa ima podjetje, ki upravlja platformo in ameriška država. No, še e-pošta se vse bolj seli na Gmail, tako da se tudi “stara” e-pošta vedno bolj koncentrira pri enem ponudniku.

The phrase is a line of subtitled dialogue fro...
Image via Wikipedia

All your base are belong to us” je kultni citat hekerske subkulture, vzet iz Zero Wing igre, z zanič japonsko-angleškim pregovorom. Velikokrat se uporablja ob vdorih v računalnike kot vzklik zmage ali oznanjanje samega dejanja. Izjavo lahko danes razumemo tudi kot zmagoslavni vzklik ameriške države, ki ima neoviran dostop do vedno večjega nabora svetovne komunikacije, ker se vsi selimo v oblake ali platforme v ZDA. No, nekaj je še zakonskih ovir, ampak bomo videli na primeru Birgitte Jónsdóttir in drugih Wikileaks podpornikov, kako bo s tem.

V EU izgubljamo kar nekaj časa in energije na zaščito prometnih podatkov in fantaziramo o tem, ali je IP naslov osebni podatek, ali ne. Še dobro, a ne?

twitter.com/gbozic

Enhanced by Zemanta

Kateri Twitter app za iPad je pravi?

Med vsemi Twitter aplikacijami za Maca in iPhone sem se že pred časom odločil za Tweetie. Podjetje Atebits je kupil sam Twitter in tako dobil svojo lastno aplikacijo. Kar nekaj fanov je nestrpno čakalo na iPad različico in včeraj smo jo končno tudi dobili.

Twitter for iPad vpeljuje nekaj novih prijemov: ob klikih na vsebino se s strani odpirajo novi listi, dodanih je tudi nekaj novih potez (ščip+poteg navzdol odpre novo okno s podatki o avtorju). Zanimivo, a grem vseeno nazaj na Twitterrific. Lepši je, enotni prikaz vseh sporočil (različno obarvanih) je kul, twitpic prikazuje brez ostale navlake in manj je treba ščipati, širiti, odmikati (kako se reče “swipe”).

Twitter for iPad (alias Tweetie)

Twitterrific

Za iPad sem opazil še Osfooro in Echofona, pa me zaslonski posnetki niso prepričali.

Tole je prvi prispevek, ki sem ga napisal s pomočjo BlogPress aplikacije za iPad. Uporabno, le skakanje ven v Safarija po spletne povezave je nekoliko moteče. To bo morda popravil iOS 4.2 za iPad, ki ga je za november najavil Apple.

Flipboard – spletni časopis za iPad, pisan uporabniku “na kožo”

Flipboard je nova aplikacija za iPad, ki uporablja vire objav na Twitter in Facebook družabnih omrežjih za sestavljanje vsebine. Flipboard vsebuje že nekaj vnaprej pripravljenih kategorij – za brskanje takrat, ko vaši prijatelji ne objavljajo zadosti.

Preureditev v časopisno obliko dejansko pomeni bolj udobno brskanje po objavljenih vsebinah. Žal pa aplikacija (še) nima vgrajenega shranjevanja za brskanje takrat, ko nismo blizu omrežja.

Po dnevu uporabe pa lahko najdem še par pomanjkljivosti: če med branjem skočiš ven (po kakšen link, da ga vtakneš v komentar), se ob ponovnem zagonu prikaže začetni zaslon in odbrskati se moraš do želene točke.

Flipboard - personalized social magazine for #ipad @flipboard

Trenutno uporaba aplikacije narašča zelo hitro in zelo obremenjuje flipboardove strežnike. Zato so se odločili omejiti število prijav uporabnikov na Facevook in Twitter preko svoje aplikacije. Na problemu pa delajo in pričakujejo, da se bodo dovolj ojačali v nekaj urah. Z nekaj vztrajnosti (s primerno dolgimi pavzami vmes, seveda!) pa mi je le uspelo.

Črvi na Twitter omrežju

Call me the bird or the worm
Image by sevenoh via Flickr

Med velikonočnimi prazniki so se na Twitterju pojavili XSS (cross-site scripting) črvi. Ob obisku okuženega profila vam lahko podtaknjena koda na strani ukrade Twitter piškotek, s katerim se identificirate. Črv v vašem imenu (a brez vaše vednosti, seveda) počivka, kjer skuša vaše prijatelje namamiti na stran z zlonamerno kodo in tako okužiti tudi njihov profil.

Kot vse kaže, je v tem primeru šlo za “proof-of-concept” črva, doživel pa je par mutacij. Sigurno ni to zadnji varnostni problem, s katerim se je Twitter soočil. Družabna omrežja vabijo s tem, da so preprosta in prijazna, včasih tudi na račun opuščanja razmisleka o varnem snovanju za splet.

Zaenkrat svetujem, da bodisi izklopite Javascript (radikalno), ali pa bodite zelo rezervirani pri klikanju po Twitterju (verjetno dovolj). Še posebej, pri povezavah novih neznanih “sledilcev”. Twitter ekipa pa pravi, da so izbruh spravili pod nadzor, vendar pa še “pregledujejo vse podrobnosti.” Torej še ni čisto jasno ali je zadeve konec, zato previdno.

Reblog this post [with Zemanta]

Je Twitter novi IRC?

Twitter.jpg

O Twitterju sem nekaj slišal tu in tam, pred kratkim pa sem šel tudi sam pogledat, za kaj pravzaprav gre. Prebral sem opis in še vedno mi ni bilo jasno. Ustvariš svoj račun, potem pa lahko vsake toliko napišeš kakšno kratko sporočilo o tem kaj počneš? Pri tem pa si omejen na 140 znakov (to pa je nekaj za SMS generacije)! Ko odkriješ druge ljudi na Twitterju, jim lahko slediš – spremljaš njihova sporočila. Svoj Twitter status lahko spreminjaš tudi preko SMS sporočil in tako “čivkaš” tudi, kadar nisi blizu interneta. Twitter pa lahko vsako spremembo statusa samodejno pošlje tudi na tvoj Facebook račun, tako da bodo obveščeni res vsi. Ob nedavni nesreči letala na reku Hudson so bile prve slike prav na Twitterju. Slike sicer niso (še) del Twitterja, to luknjo pa zapolnjujeta TwitPic in Posterous.

twitter |ˈtwitər|verb [ intrans. ] … talk rapidly and at length in an idle or trivial way : he twittered on about buying a new workshop.

Registriral sem se in čez čas začel slediti nekaterim osebam. Čeprav se to družabno omrežje oglašuje kot storitev za ohranjanje stikov s prijatelji, se mi je ščasoma Twitter pokazal bolj uporaben v druge namene: spremljanje kratkih novic o dogodkih, ki me zanimajo. TED 2009 konferenca je že en tak primer. Ali pa spremljanje ljudi, za katere se mi zdi, da povedo kaj koristnega. Tako na primer Janko Gradišnik čivka nasvete o rabi slovenščine, France Prešeren pa svojo poezijo. Gor je seveda tudi Jonas, pa baje tudi nekateri naši politiki. Barrack Obama in Britney Spears pa sta bila žrtvi hekerjev, ki so po vdoru v Twitterjeve strežnike v njunem imenu čivkali nespodobnosti.

twit_miljonar.png

Ko pa začnete malo raziskovati, kaj twitter še omogoča, najdete dodatne funkcije: odgovarjanje na sporočilo, neposredno sporočilo samemu uporabniku in ukazi za dodatne funkcije (recimo WHOIS). Vse to me je pričelo zelo spominjati na IRC. Če ne veste: Internet Relay Chat je pogovorno omrežje, ki je bilo pri nas zelo popularno na prelomu tisočletja. Ja ja, tisti ki poznate IRC in ga še vedno uporabljate boste znoreli, češ da je IRC bolj kompleksen in uporaben in bla bla bla … Že mogoče res*, ampak na twitter lahko gledamo kot na IRC v web 2.0 preobleki, ki je prilagojen današnjemu internetnemu uporabniku in njegova preprostost je prednost. Tudi na IRC skoraj nihče ni šel čez 140 znakov, vse skupaj je bilo eno čivkanje (glej zgornjo definicijo iz angleškega slovarja), biti si moral malo geek, da si “šel gor” ipd.

* Tudi USENET je bil po tehnologiji boljši od spletnih forumov, pa je vseeno odmrl …